"There is no hope for a civilization which starts each day to the sound of an alarm clock." ~Author Unknown
Večina ljudi potrebuje več kot 8 ur spanja na noč.
Dokazano je, da človek za optimalno produktivnost preko dneva potrebuje 10 ur spanca. Spanje je kulturni produkt. Družbe je mogoče ločiti po tem, kako spijo. Pred pojavom žarnice (1879) je večina ljudi spala 10 ur vsako noč, takšen spanec je značilen tudi za kulture, ki niso podrejene 'zahodni družbi' in njenemu delavniku od sedmih do treh.
Danes razširjeno pojmovanje idealnega spanja: osem ur neprekinjeno z začetkom pred polnočjo je le produkt industrijske kulture v letih od 1860 do 1900, k čemur so morebiti pripomogle ideje Christopha Wilhelma Hufelanda (1762–1836) o prehranjevanju:
»Delavci morajo biti sposobni spočiti slediti ritmu tovarn, ne da bi vmes zadremali.
Brezšivno spanje...
Zgodovinar Roger Ekirch z Virginia Tech University v monografiji At Day's Close: Night in Times Past trdi, da so se prazgodovinski ljudje verjetno šele postopno naučili spati v »ogrožujoči« temi. Gotovo pa je, da je večina ljudi v Zahodni Evropi do konca zgodnjega Novega veka večino noči spala v dveh daljših časovnih enotah z najmanj enournim presledkom po polnoči: takrat so kadili, pogledali, koliko je ura ali naložili na ogenj. Vrača se torej isto, kar zdaj velja za neprijetno motnjo spanja in je bilo nekoč popolnoma normalno. »Brezšivno spanje, po katerem hlepimo danes, je pravzaprav nekaj nenaravnega, iznajdba modernega sveta,« zagotavlja Ekirch.
Model leči in umreti, imenuje model nepretrganega spanja etnologinja Carol Worthmann z univerze Emory v Atlanti. Kot prva v svoji stroki je sistematično preiskala spalne kulture domorodnih ljudstev, na primer ljudstva Kung v Bocvani ali Efe v Kongu, in prišla do podobnih rezultatov kakor Ekirch. Pri teh ljudstvih je spanje veliko bolj vtkano v socialno življenje kakor pri nas. Že z vidika varnosti: divje živali bi lahko napadle v času, ko bi vsa skupnost spala. Tako pa je zmeraj kdo buden, faze spanja se izmenjujejo s fazami budnosti, ko se ljudje pogovarjajo, popazijo na ogenj in podobno.
Vsekakor pa je za današnjo družbo značilen prekratek spanec, večina ljudi se pozno odpravi spat, zaradi tempa življenja pa se morajo zjutraj že zgodaj zbuditi. V povprečju odrasli ljudje spijo približno sedem ur na noč. Zgodnje zbujanje je lahko zelo stresno, saj je količina stresnega hormona koritzola navečja okoli sedme ure zjutraj. Da bi se izognili neprijetnim učinkom, je omenjeni čas najbolje prespati, če seveda imamo to možnost.
Glede na to, v katerem delu dneva smo najbolj učinkoviti, ločimo dva tipa* ljudi - jutranji in večerni. Za slednje velja, da so opazno bolj ustvarjalni od jutranjega tipa. Za to skupino ljudi je značilno, da se k delu najlažje spravijo v večernih urah, postanejo kasneje zaspani in se zjutraj težko zbudijo. Nasprotno velja za jutranji tip ljudi - tem zgodnje jutranje vstajanje ne predstavlja večjih težav in največ dela lažje postorijo v dopoldanskih urah. Tem je sodobni ritem življenja bolj pisan na kožo, saj se pouk, predavanja in delovni čas navadno začenjajo že med sedmo in osmo uro zjutraj.
To, ali smo jutranji ali večerni tip ljudi je zapisano v naših genih.
*Delitev na zgolj dva tipa je sicer le teoretična - večina ljudi se uvršča nekam vmes.
"Early to rise and early to bed
Makes a man healthy and wealthy and dead."
~James Thurber, Fables for Our Times, 1940
Spanje dokazano zbo
ljšuje dolgoročni spomin, sposobnost urejanja spomina in učenja, kar se pa dogaja le med REM fazo spanja, ki se ponavlja na vsakih 90 do 110 minut. Z vsakim naslednjim ciklom se REM faza podaljšuje, kar pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti posameznika. Dovolj dolg in kakovosten spanec je torej neprecenljiv.
Popoldansko spanje
Poleg spanja ponoči so pomembni tudi počitki oziroma dremeži čez dan. Med kratkim spancem sredi dneva si na hitro napolnimo baterije, nato pa se lažje lotimo ali nadaljujemo z delom. Polurni dremež nas celo bolj zbudi in osveži kot skodelica kave.
Winston Churchill je med drugo svetovno vojno vsak dan vsaj za eno uro čez dan zadremal:
Blur, No Distance Left to Run, 1999
...............................................................................................................................................
povzeto, prepisano, izpisano, prirejeno, predelano prosto po prešernu iz:
ljšuje dolgoročni spomin, sposobnost urejanja spomina in učenja, kar se pa dogaja le med REM fazo spanja, ki se ponavlja na vsakih 90 do 110 minut. Z vsakim naslednjim ciklom se REM faza podaljšuje, kar pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti posameznika. Dovolj dolg in kakovosten spanec je torej neprecenljiv."The amount of sleep required by the average person is five minutes more. " ~Wilson Mizener
Popoldansko spanje
"A day without a nap is like a cupcake without frosting." ~Terri Guillemets
Poleg spanja ponoči so pomembni tudi počitki oziroma dremeži čez dan. Med kratkim spancem sredi dneva si na hitro napolnimo baterije, nato pa se lažje lotimo ali nadaljujemo z delom. Polurni dremež nas celo bolj zbudi in osveži kot skodelica kave.Winston Churchill je med drugo svetovno vojno vsak dan vsaj za eno uro čez dan zadremal:
"Nature had not intended mankind to work from 8 in the morning until midnight without the refreshment of blessed oblivion which, even if it only lasts 20 minutes, is sufficient to renew all the vital forces."Tudi Thomas Alva Edison, Albert Einstein in Leonardo DaVinci so se zavedali dobrega vpliva krajšega spanca čez dan.
Blur, No Distance Left to Run, 1999
...............................................................................................................................................
povzeto, prepisano, izpisano, prirejeno, predelano prosto po prešernu iz:
