Ta blog...
...zato, da drobtinice dneva ujamem v škatlico.
"Enjoy the little things, for one day you may look back and realize they were the big things." - Robert Brault

torek, 23. november 2010

Pure Morning

A friend in need's a friend indeed.
A friend with weed is better.




...........................................................................................................
Placebo, 1998

ponedeljek, 22. november 2010

A Little Help From My Friends





What would you think if I sang out of tune,
Would you stand up and walk out on me.
Lend me your ears and I'll sing you a song,

And I'll try not to sing out of key.

Oh I get by with a little help from my friends,

Mmm, I get high with a little help from my friends,

Mmm, I'm gonna try with a little help from my friends.


Do you need anybody?

I need somebody to love.

Could it be anybody?

I want somebody to love.


What do I do when my love is away.

(Does it worry you to be alone)

How do I feel by the end of the day

(Are you sad because you're on your own)

No, I get by with a little help from my friends,

Mmm, get high with a little help from my friends,

Mmm, gonna to try with a little help from my friends


Do you need anybody?

I need somebody to love.

Could it be anybody?

I want somebody to love.


Would you believe in a love at first sight?

Yes I'm certain that it happens all the time.

What do you see when you turn out the light?

I can't tell you, but I know it's mine.

Oh, I get by with a little help from my friends,

Mmm, I get high with a little help from my friends,

Oh, I'm gonna try with a little help from my friends


Do you need anybody?

I just need someone to love.

Could it be anybody?

I want somebody to love


Oh, I get by with a little help from my friends,

Mmm, gonna try with a little help from my friends

Ooh, I get high with a little help from my friends

Yes I get by with a little help from my friends,

with a little help from my friends

............................................................................................
Lennon in McCartney
1967

nedelja, 14. november 2010

Življenje v skicah

Cristoph Niemann ima blog. Abstraktno mesto. Vsakdanje tečne stvari v ne tako tečnih sklicah. Vredno ogleda.



sobota, 13. november 2010

White room




In the white room with black curtains near the station.
Blackroof country, no gold pavements, tired starlings.
Silver horses ran down moonbeams in your dark eyes.
Dawnlight smiles on you leaving, my contentment.

I'll wait in this place where the sun never shines;
Wait in this place where the shadows run from themselves.

You said no strings could secure you at the station.
Platform ticket, restless diesels, goodbye windows.
I walked into such a sad time at the station.
As I walked out, felt my own need just beginning.

I'll wait in the queue when the trains come by;
Lie with you where the shadows run from themselves.


At the party she was kindness in the hard crowd.

Consolation for the old wound now forgotten.
Yellow tigers crouched in jungles in her dark eyes.

Now she's dressing, goodbye windows, tired starlings.


I'll sleep in this place with the lonely crowd;

Lie in the dark where the shadows run from themselves.

.............................................
besedilo: Pete Brown
glasba: Jack Bruce
1968

petek, 29. oktober 2010

Lahko noč!


"There is no hope for a civilization which starts each day to the sound of an alarm clock." ~Author Unknown


Večina ljudi potrebuje več kot 8 ur spanja na noč.

Dokazano je, da človek za optimalno produktivnost preko dneva potrebuje 10 ur spanca. Spanje je kulturni produkt. Družbe je mogoče ločiti po tem, kako spijo. Pred pojavom žarnice (1879) je večina ljudi spala 10 ur vsako noč, takšen spanec je značilen tudi za kulture, ki niso podrejene 'zahodni družbi' in njenemu delavniku od sedmih do treh.


Danes razširjeno pojmovanje idealnega spanja: osem ur neprekinjeno z začetkom pred polnočjo je le produkt industrijske kulture v letih od 1860 do 1900, k čemur so morebiti pripomogle ideje Christopha Wilhelma Hufelanda (1762–1836) o prehranjevanju:

»Delavci morajo biti sposobni spočiti slediti ritmu tovarn, ne da bi vmes zadremali.


Brezšivno spanje...

Zgodovinar Roger Ekirch z Virginia Tech University v monografiji At Day's Close: Night in Times Past trdi, da so se prazgodovinski ljudje verjetno šele postopno naučili spati v »ogrožujoči« temi. Gotovo pa je, da je večina ljudi v Zahodni Evropi do konca zgodnjega Novega veka večino noči spala v dveh daljših časovnih enotah z najmanj enournim presledkom po polnoči: takrat so kadili, pogledali, koliko je ura ali naložili na ogenj. Vrača se torej isto, kar zdaj velja za neprijetno motnjo spanja in je bilo nekoč popolnoma normalno. »Brezšivno spanje, po katerem hlepimo danes, je pravzaprav nekaj nenaravnega, iznajdba modernega sveta,« zagotavlja Ekirch.

Model leči in umreti, imenuje model nepretrganega spanja etnologinja Carol Worthmann z univerze Emory v Atlanti. Kot prva v svoji stroki je sistematično preiskala spalne kulture domorodnih ljudstev, na primer ljudstva Kung v Bocvani ali Efe v Kongu, in prišla do podobnih rezultatov kakor Ekirch. Pri teh ljudstvih je spanje veliko bolj vtkano v socialno življenje kakor pri nas. Že z vidika varnosti: divje živali bi lahko napadle v času, ko bi vsa skupnost spala. Tako pa je zmeraj kdo buden, faze spanja se izmenjujejo s fazami budnosti, ko se ljudje pogovarjajo, popazijo na ogenj in podobno.

Vsekakor pa je za današnjo družbo značilen prekratek spanec, večina ljudi se pozno odpravi spat, zaradi tempa življenja pa se morajo zjutraj že zgodaj zbuditi. V povprečju odrasli ljudje spijo približno sedem ur na noč. Zgodnje zbujanje je lahko zelo stresno, saj je količina stresnega hormona koritzola navečja okoli sedme ure zjutraj. Da bi se izognili neprijetnim učinkom, je omenjeni čas najbolje prespati, če seveda imamo to možnost.

Glede na to, v katerem delu dneva smo najbolj učinkoviti, ločimo dva tipa* ljudi - jutranji in večerni. Za slednje velja, da so opazno bolj ustvarjalni od jutranjega tipa. Za to skupino ljudi je značilno, da se k delu najlažje spravijo v večernih urah, postanejo kasneje zaspani in se zjutraj težko zbudijo. Nasprotno velja za jutranji tip ljudi - tem zgodnje jutranje vstajanje ne predstavlja večjih težav in največ dela lažje postorijo v dopoldanskih urah. Tem je sodobni ritem življenja bolj pisan na kožo, saj se pouk, predavanja in delovni čas navadno začenjajo že med sedmo in osmo uro zjutraj.
To, ali smo jutranji ali večerni tip ljudi je zapisano v naših genih.

*Delitev na zgolj dva tipa je sicer le teoretična - večina ljudi se uvršča nekam vmes.

"Early to rise and early to bed
Makes a man healthy and wealthy and dead."

~James Thurber, Fables for Our Times, 1940


Spanje dokazano zboljšuje dolgoročni spomin, sposobnost urejanja spomina in učenja, kar se pa dogaja le med REM fazo spanja, ki se ponavlja na vsakih 90 do 110 minut. Z vsakim naslednjim ciklom se REM faza podaljšuje, kar pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti posameznika. Dovolj dolg in kakovosten spanec je torej neprecenljiv.




"The amount of sleep required by the average person is five minutes more. " ~Wilson Mizener

Popoldansko spanje
"A day without a nap is like a cupcake without frosting." ~Terri Guillemets

Poleg spanja ponoči so pomembni tudi počitki oziroma dremeži čez dan. Med kratkim spancem sredi dneva si na hitro napolnimo baterije, nato pa se lažje lotimo ali nadaljujemo z delom. Polurni dremež nas celo bolj zbudi in osveži kot skodelica kave.

Winston Churchill je med drugo svetovno vojno vsak dan vsaj za eno uro čez dan zadremal:
"Nature had not intended mankind to work from 8 in the morning until midnight without the refreshment of blessed oblivion which, even if it only lasts 20 minutes, is sufficient to renew all the vital forces."
Tudi Thomas Alva Edison, Albert Einstein in Leonardo DaVinci so se zavedali dobrega vpliva krajšega spanca čez dan.



Blur, No Distance Left to Run, 1999

...............................................................................................................................................
povzeto, prepisano, izpisano, prirejeno, predelano prosto po prešernu iz:

petek, 09. julij 2010

ponedeljek, 14. junij 2010

A morning without coffee is like sleep.

"I believe humans get a lot done, not because we're smart,
but because we have thumbs so we can make coffee."

- Flash Rosenberg


Kava...

Ime po vsej verjetnosti izvira iz arabske besede qahwa. Ta beseda naj bi bila eden od arabskih izrazov za vino, na kavo pa so ga prenesli šele kasneje, ko se je pojavila. To ime naj bi ji pripisali zato, ker pri pivcu, podobno kot vino, ki odvrača poželenje po hrani in odvpravlja potrebo po spanju. Prav zato, da bi kavo razlikovali od vina, v islamskem svetu prepovedane pijače, so kasneje nekateri arabski sufiji besedo spremenili v qihwa.

Nekateri etimologi povezujejo ime z imenom province Kaffa v južni Etiopiji, od koder naj bi izvirala rastlina. Po manj verjetni različici naj bi ime izviralo iz besede quwwa, ki pomeni moč in naj bi opisovala učinke te pijače.

Takrat...

Po legendi, ki jo je prvi zapisal Faustus Banesius Naironus, naj bi bilo odkritje poživilnih učinkih kave slučajno. Nek pastir, ki je pasel kamele ali po drugih virih koze, naj bi se v kraljestvu Jemen potožil tamkajšnjim menihom, da njegove črede večkrat prebedijo noč, hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli neko grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega celo noč. Od takrat naprej so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, kasneje pa še izven njega.

Pijačo, ki jo danes poznamo pod imenom kava, je leta 1583 prvi opisal nemški zdravnik Leonhard Rauwolf po vrnitvi z desetletnega potovanja po Bližnjem Vzhodu.

V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju, na ozemlju današnje Italije pa so bile prve kavarne odprte okoli leta 1654. Rimokatoliška cerkev je pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudičevo pijačo. Leta 1674 so v Londonu objavili Žensko peticijo proti kavi, v kateri so se žene pritoževale, da so postali možje zaradi pitja kave jalovi kot puščava.
Coffee leads men to trifle away their time, scald their chops, and spend their money, all for a little base, black, thick, nasty, bitter, stinking nauseous puddle water. ~The Women's Petition Against Coffee, 1674
Sledilo je odpiranje kavarn tudi drugod po Evropi. V 1713 je bil na dvoru Ludvika XIV. najbrž prvič uporabljen sladkor kot dodatek k kavi.


Nizozemci...

Prvi, ki so kavo uvažali v Evropo v večjih količinah, so bili Nizozemci; bili po so tudi med prvimi, ki so prekršili arabsko prepoved širjenja rastline ali zelenih semen. Prvi znani človek, ki je prekršil to prepoved, je bil Nizozemec Pieter van den Broeck, ki je leta 1616 iz Adena v Evropo pretihotapil potaknjence. Nizozemci so kasneje začeli kavovec gojiti na Javi in Cejlonu. Kmalu se je kava razširila tudi v Anglijo, leta 1657 pa še v Francijo. Po bitki pri Dunaju leta 1683 so poražene osmanske enote za seboj pustile nekaj vreč kave in napitek se je rezširil še po Habsburški monarhiji in Poljski. Vreče s kavnimi zrni naj bi takrat vzel Poljak Franciszek Jerzy Kulczycki in kmalu zatem odprl prvo kavarno na Dunaju.

Vpliva na...

Centralni živčni sistem:
kava draži možgansko skorjo, zato izboljša razpoloženje, povzroča rahlo evforijo, izboljša koncetracijo ob zmerni količini se počutimo ugodno.
Če je popijemo preveč, zmanjša koncetracijo in reaktivnost, zato utegne biti nevarna v prometu. Kava ovira spanje, pri nekaterih ljudeh posebne vegetativne vzdražljivosti pa spanje celo pospešuje. Pri lažje vinjenih lahko zmanjša narkotični učinek alkohola, pri hudo vinjenih lahko stanje še poslabša. Učinek narkotikov kava okrepi tako, da lahko pospeši nezavest.

Srce:
v začetku je utrip srca počasnejši, pozneje pa kava pospeši delovanje srca in izboljša krčljivostsrčne mišice, to pa ima za posledico boljše delo srca. Žile, ki prehranjuje srčno mišico (koronarke) kava nekoliko razširi.

Arterijski sistem:
kožne in mišične arterije se pod vplivom kofeina nekoliko razširijo, arterije v območju prebavil pa zožijo. Tako si je mogoče razložiti ugoden učinek kave po jedi, ko se drugače žile prebavil razširijo in se človek čuti utrujen. Kofein torej zoži žile prebavil, kri pa se prerazporedi v žile možganov in mišic. To izboljša psihično in telesno počutje. Ledvične arterije se pod vplivom kofeina razširijo in tako najdemo razlago za blago dieretično delovanje kave (izločanje urina), čeprav je ta učinek odvisen tudi od delovanja neposredno na ledvični parenhim in delovanja na center za diurezo v centralnem živčnem sistemu.

Krvni pritisk:
V večini primerov kofein krvnega pritiska ne spremeni, le pri nekaterih lahko zaužitje ene ali dveh skodelic kave povzroča blag začasen dvig tlaka, pri večini pa ostane nespremenjen ali pa celo zelo malo pade. Tudi trajno uživanje kave ne vodi k trajno zvišanemu krvnemu pritisku. Raziskovalci po vsem svetu so se trudili odgovoriti na vprašanje ali je mogoče šteti pitje kave za dejavnik tveganja. Vse raziskave so pokazale, da pitje kave samo po sebi nikakor ni dejavnik tveganja, v kombinaciji s cigaretami (pivci kave zelo radi dosti kadijo) in obilnejšo prehrano pa posledično zvišanim holesterolom in trigliceridi pa postane resen rizičen faktor.

Prebavila:
kava pospešuje slinjenje in izločanje solne kisline v ţelodčni sluznici, kar naj bi povečalo apetit. Ravno tukaj učinka kave ne pripisujejo le kofeinu, marveč tudi drugim sestavinam kave. Velja poudariti, da lahko pri nekaterih ljudeh kava apetit celo zmanjša, povzroči rahlo slabost, včasih tudi bruhanje. Pri ljudeh, ki imajo že tako preveč želodčne kisline, lahko kava povzroči tudi hudo zgago še zlasti, če jo kombiniramo z žganimi pijačami ali po obilnih mastnih obrokih hrane. Če je rana (ulcus) že razvita, jo lahko poslabša, sicer pa na nastanek ne vpliva. Kava pospešuje peristaltiko (blago odvajalo) in blago pospešuje izločanje žolča. Če s pitjem kave pretiravamo, se lahko zastrupimo s kofeinom. Na splošno velja pravilo, da je eventuelna zastrupitev zelo odvisna od navajenosti in občutljivosti posameznika. Predznake je običajno opaziti od 500 mg kofeina dalje (pet skodelic). Mnenje, da dodatek mleka ali smetane oblaži delovanje kave, je zmotno, zmanjšan je le učinek na izločanje želodčne kisline, saj je mleko znan antacid (nevtralizator kisline). Zastrupitev je lahko akutna ali kronična. Znaki so zelo različni: nemir, nespečnost, slabša koncentracija, tresenje, znojenje, glavobol, šumenje v ušesih, tiščanje pri srcu, v prsih, pojačan srčni utrip, slabost, bruhanje. Izjemoma pride tudi do delirija, psihoz. Smrtna doza naj bi bila pri kakih sto skodelicah kave. Ob blagih znakih zastrupitve je dovolj abstinenca, pri hudih je najbolje sprati želodec. Kava ob duševni in telesni izčrpanosti ublaži utrujenost, delovanje pa že po nekaj urah preneha. Ne vodi v odvisnost, prenehanje ne povzroča abstinenčnih pojavov, hkrati pa vsajdo neke mere izpodriva pitje alkohola. Kancerogenega delovanje ni bilo mogoče dokazati. Zmerno uživanje kave (dve do tri skodelice dnevno) torej na splošno deluje dobro. Odsvetuje se jo le pri hudo nervoznih ljudeh, zlasti še, če veliko kadijo, in pri nekaterih motnjah srčnega ritma, pri akutnih žolčnih bolnikih in pri driskah.

- prim. Srečko Rutar, dr.med., specialist splošne medicine


Največja izvoznica kave je Brazilija.