A morning without coffee is like sleep.

"I believe humans get a lot done, not because we're smart,
but because we have thumbs so we can make coffee."

- Flash Rosenberg

Kava...

Ime po vsej verjetnosti izvira iz arabske besede qahwa. Ta beseda naj bi bila eden od arabskih izrazov za vino, na kavo pa so ga prenesli šele kasneje, ko se je pojavila. To ime naj bi ji pripisali zato, ker pri pivcu, podobno kot vino, ki odvrača poželenje po hrani in odvpravlja potrebo po spanju. Prav zato, da bi kavo razlikovali od vina, v islamskem svetu prepovedane pijače, so kasneje nekateri arabski sufiji besedo spremenili v qihwa.

Nekateri etimologi povezujejo ime z imenom province Kaffa v južni Etiopiji, od koder naj bi izvirala rastlina. Po manj verjetni različici naj bi ime izviralo iz besede quwwa, ki pomeni moč in naj bi opisovala učinke te pijače.

Takrat...

Po legendi, ki jo je prvi zapisal Faustus Banesius Naironus, naj bi bilo odkritje poživilnih učinkih kave slučajno. Nek pastir, ki je pasel kamele ali po drugih virih koze, naj bi se v kraljestvu Jemen potožil tamkajšnjim menihom, da njegove črede večkrat prebedijo noč, hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli neko grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega celo noč. Od takrat naprej so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, kasneje pa še izven njega.

Pijačo, ki jo danes poznamo pod imenom kava, je leta 1583 prvi opisal nemški zdravnik Leonhard Rauwolf po vrnitvi z desetletnega potovanja po Bližnjem Vzhodu.

V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju, na ozemlju današnje Italije pa so bile prve kavarne odprte okoli leta 1654. Rimokatoliška cerkev je pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudičevo pijačo. Leta 1674 so v Londonu objavili Žensko peticijo proti kavi, v kateri so se žene pritoževale, da so postali možje zaradi pitja kave jalovi kot puščava.

Coffee leads men to trifle away their time, scald their chops, and spend their money, all for a little base, black, thick, nasty, bitter, stinking nauseous puddle water. ~The Women's Petition Against Coffee, 1674

Sledilo je odpiranje kavarn tudi drugod po Evropi. V 1713 je bil na dvoru Ludvika XIV. najbrž prvič uporabljen sladkor kot dodatek k kavi.


Nizozemci...

Prvi, ki so kavo uvažali v Evropo v večjih količinah, so bili Nizozemci; bili po so tudi med prvimi, ki so prekršili arabsko prepoved širjenja rastline ali zelenih semen. Prvi znani človek, ki je prekršil to prepoved, je bil Nizozemec Pieter van den Broeck, ki je leta 1616 iz Adena v Evropo pretihotapil potaknjence. Nizozemci so kasneje začeli kavovec gojiti na Javi in Cejlonu. Kmalu se je kava razširila tudi v Anglijo, leta 1657 pa še v Francijo. Po bitki pri Dunaju leta 1683 so poražene osmanske enote za seboj pustile nekaj vreč kave in napitek se je rezširil še po Habsburški monarhiji in Poljski. Vreče s kavnimi zrni naj bi takrat vzel Poljak Franciszek Jerzy Kulczycki in kmalu zatem odprl prvo kavarno na Dunaju.

Vpliva na...

Centralni živčni sistem:
kava draži možgansko skorjo, zato izboljša razpoloženje, povzroča rahlo evforijo, izboljša koncetracijo ob zmerni količini se počutimo ugodno.
Če je popijemo preveč, zmanjša koncetracijo in reaktivnost, zato utegne biti nevarna v prometu. Kava ovira spanje, pri nekaterih ljudeh posebne vegetativne vzdražljivosti pa spanje celo pospešuje. Pri lažje vinjenih lahko zmanjša narkotični učinek alkohola, pri hudo vinjenih lahko stanje še poslabša. Učinek narkotikov kava okrepi tako, da lahko pospeši nezavest.

Srce:
v začetku je utrip srca počasnejši, pozneje pa kava pospeši delovanje srca in izboljša krčljivostsrčne mišice, to pa ima za posledico boljše delo srca. Žile, ki prehranjuje srčno mišico (koronarke) kava nekoliko razširi.

Arterijski sistem:
kožne in mišične arterije se pod vplivom kofeina nekoliko razširijo, arterije v območju prebavil pa zožijo. Tako si je mogoče razložiti ugoden učinek kave po jedi, ko se drugače žile prebavil razširijo in se človek čuti utrujen. Kofein torej zoži žile prebavil, kri pa se prerazporedi v žile možganov in mišic. To izboljša psihično in telesno počutje. Ledvične arterije se pod vplivom kofeina razširijo in tako najdemo razlago za blago dieretično delovanje kave (izločanje urina), čeprav je ta učinek odvisen tudi od delovanja neposredno na ledvični parenhim in delovanja na center za diurezo v centralnem živčnem sistemu.

Krvni pritisk:
V večini primerov kofein krvnega pritiska ne spremeni, le pri nekaterih lahko zaužitje ene ali dveh skodelic kave povzroča blag začasen dvig tlaka, pri večini pa ostane nespremenjen ali pa celo zelo malo pade. Tudi trajno uživanje kave ne vodi k trajno zvišanemu krvnemu pritisku. Raziskovalci po vsem svetu so se trudili odgovoriti na vprašanje ali je mogoče šteti pitje kave za dejavnik tveganja. Vse raziskave so pokazale, da pitje kave samo po sebi nikakor ni dejavnik tveganja, v kombinaciji s cigaretami (pivci kave zelo radi dosti kadijo) in obilnejšo prehrano pa posledično zvišanim holesterolom in trigliceridi pa postane resen rizičen faktor.

Prebavila:
kava pospešuje slinjenje in izločanje solne kisline v ţelodčni sluznici, kar naj bi povečalo apetit. Ravno tukaj učinka kave ne pripisujejo le kofeinu, marveč tudi drugim sestavinam kave. Velja poudariti, da lahko pri nekaterih ljudeh kava apetit celo zmanjša, povzroči rahlo slabost, včasih tudi bruhanje. Pri ljudeh, ki imajo že tako preveč želodčne kisline, lahko kava povzroči tudi hudo zgago še zlasti, če jo kombiniramo z žganimi pijačami ali po obilnih mastnih obrokih hrane. Če je rana (ulcus) že razvita, jo lahko poslabša, sicer pa na nastanek ne vpliva. Kava pospešuje peristaltiko (blago odvajalo) in blago pospešuje izločanje žolča. Če s pitjem kave pretiravamo, se lahko zastrupimo s kofeinom. Na splošno velja pravilo, da je eventuelna zastrupitev zelo odvisna od navajenosti in občutljivosti posameznika. Predznake je običajno opaziti od 500 mg kofeina dalje (pet skodelic). Mnenje, da dodatek mleka ali smetane oblaži delovanje kave, je zmotno, zmanjšan je le učinek na izločanje želodčne kisline, saj je mleko znan antacid (nevtralizator kisline). Zastrupitev je lahko akutna ali kronična. Znaki so zelo različni: nemir, nespečnost, slabša koncentracija, tresenje, znojenje, glavobol, šumenje v ušesih, tiščanje pri srcu, v prsih, pojačan srčni utrip, slabost, bruhanje. Izjemoma pride tudi do delirija, psihoz. Smrtna doza naj bi bila pri kakih sto skodelicah kave. Ob blagih znakih zastrupitve je dovolj abstinenca, pri hudih je najbolje sprati želodec. Kava ob duševni in telesni izčrpanosti ublaži utrujenost, delovanje pa že po nekaj urah preneha. Ne vodi v odvisnost, prenehanje ne povzroča abstinenčnih pojavov, hkrati pa vsajdo neke mere izpodriva pitje alkohola. Kancerogenega delovanje ni bilo mogoče dokazati. Zmerno uživanje kave (dve do tri skodelice dnevno) torej na splošno deluje dobro. Odsvetuje se jo le pri hudo nervoznih ljudeh, zlasti še, če veliko kadijo, in pri nekaterih motnjah srčnega ritma, pri akutnih žolčnih bolnikih in pri driskah.
- prim. Srečko Rutar, dr.med., specialist splošne medicine

Največja izvoznica kave je Brazilija.