Ta blog...
...zato, da drobtinice dneva ujamem v škatlico.
"Enjoy the little things, for one day you may look back and realize they were the big things." - Robert Brault

sobota, 12. junij 2010

Človek, ne jezi se!

Vsi smo ga že kdaj igrali, jaz nazadnje včeraj (in zmagala, hehe =)).

Igro, kot jo igramo danes, je leta 1910 ustvaril Joseph Friedrich Schmidt. Nemška različica, ki je pri nas najbolj razširjena, pa je le ena od mnogih, ki so se po vsej verjetnosti razvile iz tradicionalne indijske igre Pachisi. Ime prihaja iz indijske besede "Pacis", kar pomeni 25, kar je najvišja vrednost, ki se jo lahko vrže s školjkami.

Pachisi je v bistvu izpeljanka igre Chaupar, ki velja za bolj častitljivo in kompleksno igro, ki jo še vedno igrajo v Indiji. Igro se je igralo na podlagi iz platna ali blaga, namesto kock so metali školjke, figurice pa so bile rdeče, zelene, rumene in črne (namesto današnje modre). Indijski cesar Akbar I jo je v 16. stoletju igral Chaupar na velikih dvoriščih, izdelanih iz marmorja. Sedel je na podstavku sredi dvorišča ter metal školjke, po rdečih in belih poljih okrog njega pa se je skladno z njegovimi navodili premikalo 16 najlepših in ustrezno pobarvanih deklet njegovega harema. Ostanke teh igrišč je mogoče videti v Agri in v Allahabadu.

Leta 1896 se je v Angliji pojavila poenostavljena zahodnjaška različica igre, imenovana Ludo (lat.: igrati), ki je takoj postala zelo popularna. Iz Anglije se je razširila tudi drugod po Evropi, pod različnimi imeni - nemška "Mensch-ärgere-dich-nicht", španska "Parchis", francoska "Le Jeu de Dada" ali "Petits Chevaux", italijanska "Non t'arrabbiare"...

..................................................................................................................

Ni komentarjev:

Objavite komentar